|
|
Pesmice
Spodaj so zapisana besedila nekaterih pesmic, ki jih skupaj s starši pojemo
na vadbi. Osvežite spomin...
GOSENICA
NAŠA ČETICA KORAKA
KUŽA PAZI
ZAJČEK DOLGOUŠČEK
DEDEK MRAZ
RINGA RAJA
BARČICA
ŽIVALI V JESENI
METULJČEK CEKINČEK
PIKA POLONICA
ZOBKI
ŽABJA SVATBA
ČEBELICA MAJA
HUDA MRAVLJICA
KEKČEVA PESEM
MAČEK MURI
LE SEKAJ, SEKAJ SMREČICO
MAJHNA SEM BILA
MARKO SKAČE
MI SE IMAMO RADI
NA PLANINCAH SONČECE SIJE
NA PLANINCAH LUŠTNO BITI
ČIN ČIN ČIN DREŽNICA
ČUK SE JE OŽENIL
IZIDOR OVČICE PASEL
JAZ PA POJDEM NA GORENJSKO
SIJAJ, SIJAJ, SONČECE
VSI SO VENCI VEILI
GOSENICA
novo
Gosenica je lezla počasi na drevo,
pomigala na dolgo, pomigala kratko.
Primigala je k meni, v lonček sem jo dal,
nikar mi ne pobegni, požugal sem dejal.
Ko v lonček sem pogledal, je notri ni bilo,
pred oknom pa je letal metuljček prelepo.
NAŠA ČETICA
KORAKA
(J.Bitenc)
Naša četica
koraka strumno in veselo,
drug za drugim
v ravni vrsti zdaj gremo na delo.
Jurčku bomo
pomagali hišico zgraditi,
da bo mogel
svoje zajčke pred lisičko skriti.
Žiga, žaga,
poje žaga, rompompom kladivo,
mi pa vsi
najboljše volje plavamo marljivo.
KUŽA PAZI
(J.Bitenc)
Kuža Pazi z
repkom miga,
vstane, leže,
tačko da;
hišo čuva,
jezno laja,
če nikogar ni
doma.
Ko pa Jurček
cicibanček
truden se
odpravi spat,
Kuža Pazi k
vratom leže,
da ne vzame
Jurčka tat.
ZAJČEK
DOLGOUŠČEK
(J.Bitenc)
Zajček
Dolgoušček,
bel imaš
kožušček,
hitre tačke,
ostre zobke,
dolge brke,
repek siv.
S kravico
stanuješ,
v hlevu
poskakuješ,
repo glodaš in
korenje,
deteljico in
krompir.
Vsakemu uideš,
k meni vselej
prideš,
s smrčkom
vohaš, prst poližeš,
potlej pa
vesel zbežiš.
DEDEK MRAZ
(J.Bitenc)
Siva kučma,
bela brada,
topel kožuh,
zvrhan koš.
(2x) Joj, že
prišel je med nas
stari, dobri
dedek Mraz.
Rdeče žoge,
knjige, zvezki,
punčke, sanke
in še kaj.
(2x) Joj, že
prišel je med nas
stari, dobri
dedek Mraz.
RINGA RAJA
(Ljudska)
Ringa ringa
raja,
muca pa
nagaja,
kuža pa
priteče,
vse na tla
pomeče.
Kokot kikiriče,
čipke, čopke
kliče.
Putka
kokodajca,
ker je znesla
jajca.
BARČICA
(Ljudska)
Barčica po
morju plava,
drevesa se
priklanjajo.
O, le naprej,
o, le naprej,
dokler je še
vetra kej!
Barčica po
morju plava,
jadra se
razpenjajo.
O, le naprej,
o, le naprej,
dokler je še
vetra kej!
ŽIVALI V JESENI
(Mira Voglar)
Ježe teka, teka
in se kotali,
jabolka in
hruške nabadati hiti.
Medved
kosmatinec
svoj brlog
ravna,
z listjem ga
postilja, zaspano godrnja.
Urna veverica
pleza na drevo,
lešnike nabira
za zimsko lakoto.
Ptice lastovice
odletele so,
v daljne tople
kraje zdaj krila jih neso.
METULJČEK
CEKINČEK
(J.Bitenc)
Metuljček
cekinček,
ti potepinček,
kje si pa bil?
Pri majceni
cvetki
drobni marjetki
medek sem pil.
Potem ko
želodček,
poln kot
sodček
bil je nalit,
sem rekel
marjetki,
drobceni
cvetki:
»Zdaj sem pa
sit!«
PIKA POLONICA
(Mira Voglar)
Pika, poka,
polonica,
to sem jaz!
Suknjica rdeča,
nekaj črnih pik!
Res nisem
velika kot sosedov bik!
Toda vsak, ki
me pozna,
prev zares me
rad ima!
Pika, poka,
polonica, to sem jaz!
ZOBKI
Moji beli
zobki,
moji beli
zobki,
kakor sneg se
svetijo.
Moji beli
zobki,
moji beli
zobki,
se kar sami
smejejo.
Se vedno le
smejijo,
nikoli ne
bolijo,
ker
jih vsak dan očistim
in jaz že vem
zakaj!
Ko mlečni zob
zgubim,
ga miški
podarim,
oj, ti majhna
miška,
novega mi daj!
Moji beli
zobki...
ŽABJA SVATBA
Žabe svatbo so imele,
zbrane od sosednih mlak,
jedle pile so in pele,
re-ga, re-ga, reg, kvak, kvak, kvak,
kvak.
Skokica nevesta mlada,
Ženin bil je dolgokrak,
Rajala oba sta rada,
re-ga, re-ga, reg, kvak, kvak, kvak,
kvak.
Po večerji zavrte se,
Ko je bil že pozen mrak,
Rajajo, da vse se trese,
re-ga, re-ga, reg, kvak, kvak, kvak,
kvak.
Živi ženin naš z nevesto,
Glas povzdigne Krakuš svat,
Zagrmi jih kakih dvesto,
re-ga, re-ga, reg, kvak, kvak, kvak,
kvak.
Nekoč, že dolgo
je tega,
v deželi, res ne vemo kje,
živela je čebelica,
imela lepo je ime.
Vsi, ki so jo
poznali, so ji rekli Maja,
mala, zvita in predrzna Maja,
Maja, ki leti, leti
kamorkoli se ji zdi.
Spet danes z nami
tu čebelica je Maja,
mala, zvita in predrzna Maja,
Maja, ki leti, leti,
Maja, Maja,
Maja, o sebi kaj povej.
Bila je
huda mravljica,
šest črnih nog je imela,
je migala, je vohala,
je čisto ponorela.
Bila je
huda mravljica,
po trgu je hodila,
lončarju je čez piskre šla,
pa vse mu je pobila.
In
kamorkoli je prišla,
so vsi pred njo bežali,
je pokalo, je stokalo,
pod njenimi stopali.
Oj,
mravljica požrešnica,
le kaj je naredila!
Še bika je pohrustala,
samo roge pustila.
Seveda to
je čisto res,
le kaj se bik šopiri,
šest črnih nog 'ma mravljica,
a bik ima le štiri.
če slišiš
hudo mravljico
po svetu godrnjati.
Obrni se in zbeži proč,
kar zmorejo podplati.
Jaz pa pojdem in
zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
vdrugi roki zlati smeh.
Kdor vesele pesmi
poje
gre po svetu lahkih nog,
če mu kdo nastavi zanko,
ga užene v kozji rog.
Jaz pa pojdem ...
2x
Bistri potok,
hitri veter,
bele zvezde vrh gora,
gredo z mano tja do konca
tega širnega sveta.
Jaz pa pojdem ...
Ko zapoje
zvonček v uri,
prebudi se maček Muri,
s taco si oči pomane,
vzdigne rep in hitro vstane.
Mačjo posteljo
prezrači,
mačjo suknjo pokrtači
in za zajtrk se odpravi
v krčmo Pri veseli kravi.
Tam ga čaka
stalna miza
in točajka muca Liza,
ki prinese lonček mleka
in še mačji kruh od peka.
Ob jedači
poglobi se
Muri v mačje časopise,
vse prebere brez razlike,
tudi vejice in pike.
Potlej plača in
čez cesto
gre na sprehod v mačje mesto.
Le sekaj, sekaj
smrečico,
ti drajla la la la,
da stesal si boš barčico.
ti drajla la la la.
Je smrečica
posekana,
za barko je pripraljena.
Je barčica
napravljena,
na morje je postaljena.
Odrin', odrin' od
kraja preč,
ne boš me vid'la, ljub'ca, več.
Je barčica
zaplavala,
je deklica jokala.
Majhna sem bila,
piške sem pasla,
piške so čivkale,
jaz sem pa rasla.
Mamica moja
piške prodala,
piške so čivkale,
jaz pa jokala.
Marko skače,
Marko skače
po zeleni trati,
aj, aj ajajaj,
po zeleni trati.
V rokah nosi, v
rokah nosi
sedem žutih zlatih,
aj, aj ajajaj,
sedem žutih zlatih,
To de njemi, to
de njemi
za devojko dati,
aj, aj ajajaj,
za devojko dati,
Pijte, jejte,
pijte, jejte,
moj'ga brata konji!
aj, aj ajajaj,
moj'ga brata konji!
Pa smo išli, pa
smo išli
daleč po devojko,
aj, aj ajajaj,
daleč po devojko,
Prek devetih,
prek devetih,
pred desetih mostov,
aj, aj ajajaj,
pred desetih mostov,
Dajte nam jo,
dajte nam jo,
naša draga mati!
Aj, aj ajajaj,
naša draga mati!
Ne dam ti jo, ne
dam ti jo,
lagov si bradati!
Aj, aj ajajaj,
lagov si bradati!
Raj jo hočem, raj
jo hočem
v skrinjo zaklepati!
Aj, aj ajajaj,
v skrinjo zaklepati!
Mi se imamo radi,
radi, radi, radi,
mi se imamo radi,
radi prav zares.
Zakaj se ne bi
imeli
radi, radi, radi,
zakaj se ne bi imeli
radi prav zares.
Saj smo sami
mladi
mladi, mladi, mladi,
saj smo sami mladi
mladi prav zares.
Na planin'cah
cončece sije,
na planin'cah luštno je.
Gor pojejo
drobne ptičke,
gor cvetejo rožice.
Moje dekle jih
pa rtga,
da mi pušeljc naredi.
Za klobuk ti ga
bom pripela
z eno zlato knofeljco.
Na planin'cah
luštno biti,
tam je dosti mleka piti.
Pastir pa prav': juhej, juhej!
Na planincah luštno je.
Na planin'cah
sonce sije,
ko dolin'co še megla krije.
Pastir pa prav': juhej, juhej!
Na planincah luštno je.
Pastirica
krav'ce pase,
ona ima svoje špase.
Pastir pa prav': juhej, juhej!
Na planincah luštno je.
Pastirica
žgance kuha,
v lon'c ji pade ena muha.
Pastir pa prav': juhej, juhej!
Take žgance sama jej!
Čin, čin, čin,
Drežnica,
kje so kozice,
gori na travici, kjer ni vodice.
Hojaja, hojaja, hojajaja ...
Sončece sije,
dežek nam gre,
naš mlinar pa melje
brez vsake vode.
Hojaja, hojaja, hojajaja ...
Dekle je šivala
vse brez šivanke,
fantič brez noge
je skakal čez planke.
Hojaja, hojaja, hojajaja ...
Čuk se je
oženil, tralala,
sova ga je vzela, hopsasa.
Čuk sedi na
veji, tralala,
sova na vereji, hopsasa.
Sova čuku miga,
tralala,
češ, pa se vzemiva, hopsasa.
Čuk pa sovo
vpraša, tralala,
kol'ko dota znaša, hopsasa.
Eno bučo vina,
tralala,
en'ga peterlina, hopsasa.
Vino bova
spila, tralala,
bučo pa ubila, hopsasa.
Izidor ovčice
pasel,
lepo žvižgal, lepo pel,
cingel cing cingel cingel cong,
cingel cing cingel cingel cong,
cingel cing cingel cingel cong,
cingel cing cong.
Ko ovčice je
zapustil,
stopil je v vojaški stan, cingel ...
Jaz pa pojdem
na Gorenjsko,
gor na gornje Štajersko.
Nihče drug ne
pojde z mano
kakor drobna ptičica.
S kljunčkom mi
bo pot kazala,
s perjem senco delala.
Pesmice bo
prepevala,
kratek čas mi delala.
Mal' počakaj,
mal' ponehaj,
da se vreme sprevedri.
Vreme se je
sprevedrilo,
zdaj pa moram rajžati.
Ti boš pa doma
ostala,
milo se boš jokala.
Sijaj, sijaj,
sončece,
oj, sonce rumeno!
Kako bom s'jalo sonce
k' sem zmeraj žalostno!
Sonce zgodaj
gori gre,
dekleta jokajo,
bi rade še ležale,
pa vstati morajo.
Sonce pozno
doli gre,
pastirci tarnajo,
domov bi radi gnali,
pa črede nimajo.
Vsi so venci
veili,
vsi so venci veili,
vsi so venci veili,
samo moj zeleni.
Ar ga jes
zalevljen,
ar ga jes zalevljen,
ar ga jes zalevljen,
s svojimi skuzami.
Či bi moja
skuza,
či bi moja skuza,
či bi moja skuza,
spadnula na kamen.
Kamen bi se
rasklau,
kamen bi se rasklau,
kamen bi se rasklau,
na dvouje, na trouje.
|
Navodila
za bivanje na morju
Dojenček se predstavlja
|
|